3.1.1. Splošno o okoljskih shemah
V šestdesetih letih dvajsetega stoletja je postalo očitno, da so razmerja med naravo in človekom prišla do kritične točke, ki so zahtevala ukrepanje (umiranje ljudi zaradi posledic zastrupljenega okolja, izginjanje rastlinskih in živalskih vrst, itd). Leta 1972 je v Stockholmu potekala prva svetovna konferenca o okolju, države so začele oblikovati zakonodajo1. Državni ukrepi so temeljili na instrumentih neposrednega nadzora, tem so sledile vedno nove generacije ukrepov varstva okolja, ki so temeljili na delovanju trga, medsebojnem sporazumevanju, celo etični odgovornosti. Lastniki in management v podjetjih so namreč spoznali, da je brezobzirno prizadevanje za čim večjim profitom zelo kratkoročna poslovna naravnanost in da postaja skrb za okolje tudi dolgoročni pogoj za preživetje na trgu.
Izkušnje kažejo, da uživajo do okolja prijazna podjetja večje zaupanje kupcev, potencialnih vlagateljev in ostale zainteresirane javnosti. Odgovorno okoljsko delovanje je vzpodbudilo povezovanje udeležencev na področju trajnostnega razvoja, to pa je sčasoma privedlo do oblikovanja različnih prostovoljnih pobud oziroma okoljskih shem. Gre torej za zavestne odločitve udeležencev, da bodo poslovali okolju prijazno in odgovorno. V skupino okoljskih shem prištevamo na primer Priporočila o trajnostnem razvoju EU, EMAS, znake za okolje ipd. Med vsemi okoljskimi shemami (znaki za okolje, okoljske sheme, nagrade in priznanja, okoljski vodstveni sistemi, kodeksi okoljskega vedenja, zaveze in izjave podjetij) so najbolj učinkoviti znaki za okolje in nagrade za okolje.
Okoljske sheme imajo smisel šele, ko jih ustrezno tržno komunicirajo do vseh sodelujočih, predvsem pa do uporabnikov. Z logotipi, ki zagotavljajo obljubljeno kakovost oziroma zavezanost varovanju okolja, sporočajo uporabnikom, da je turistični izdelek prijazen okolju, kulturi ali socialnim razmeram. Logotipi so postali izjemno močne »ikone«, ki pomembno vplivajo na oblikovanje turističnih storitev in vzorcev potrošnje na obeh straneh tržnega spektra – ponudbe in povpraševanja. Ta proces je še v razvoju, saj je več kot polovica obstoječih znakov za okolje mlajših od deset let.
V obdobju med 1996 in 2001 je bil okrog 3.000 hotelskim podjetjem v Evropi podeljen znak EU za okolje. Ta podjetja so privarčevala toliko energije, vode in odpadkov, kolikor jih 2000 hotelov ali kampov porabi v enem letu. Povprečna okoljska učinkovitost namestitvenih objektov (poraba energije in vode), ki jim je bil podeljen znak za okolje, je za približno 20 odstotkov višja od evropskega povprečja.
Leta 2001 je bila situacija na področju okoljskih shem kot sledi:
- na svetu je bilo podeljenih približno 7000 znakov za okolje turističnim izdelkom, večini v Evropi (približno 6000);
- dve tretjini znakov za okolje upravljajo zasebna turistična združenja in NVO; za tretjino skrbijo vladne organizacije;
- stroški razvoja znakov za okolje so idealno porazdeljeni na tretjine: med zasebne, javne in zasebno-javne (mešane) ustanove;
- 78 % certifikatov je bilo podeljenih izdelkom v Evropi.
3.1.2. Strukturni okvir znakov za okolje
Skrb za trajnostni in sonaravni razvoj postaja eden temeljnih razvojnih usmeritev sodobne družbe. Dvig okoljske osveščenosti in strožja okoljska zakonodaja vodita v vse več sodobnih podjetij do spoznanja, da je nujno vključiti varstvo okolja v sistem vodenja. Uspešna podjetja zato že leta izvajajo sisteme ravnanja z okoljem, imenovane okoljski management, s katerimi dosegajo postavljene cilje na področju varovanja okolja v smislu identifikacije, merjenja in reduciranja negativnih vplivov na okolje.
Eden najbolj mednarodno priznanih in razširjenih standardov, ki postaja najmočnejši indikator ustreznega ravnanja z okoljem, je ISO 14001, ki ga je razvila Mednarodna organizacija za standardizacijo v Ženevi (ISO). Po strukturi je zelo podoben seriji standardov ISO 9000, ki podajajo zahteve za sistem kakovosti. Organizaciji omogoča, da vzpostavi in presodi postopke, s katerimi določi politiko do okolja in okvirne cilje in njihovo doseganje in izpolnjevanje tudi javno prikaže. Temeljni cilj tega mednarodnega standarda je zmanjševanje pritiska na okolje, ki ga uravnoveša z družbeno-gospodarskimi potrebami.
1Leta 1972 smo v Sloveniji dobili prvi okoljski program – Zeleno knjigo o okolju.
