Priročnik

Razvoj turizma v Republiki Sloveniji temelji na načelih trajnostnega razvoja, ki ga je Vlada RS v Strategiji razvoja Slovenije do leta 2013 opredelila kot enega najpomembnejših razvojnih elementov. Kot ključnih dejavnik je vključen tudi v Zakon o spodbujanju razvoja turizma ter v Razvojni načrt in usmeritve slovenskega turizma (RNUST).

Trajnostni razvoj se kot temeljno načelo in ključna sestavina turistične politike ter razvoja nanaša na gospodarsko, socio-kulturno in okoljsko področje območja, na katerem se razvija turizem. Tesno je povezan z odgovornim načrtovanjem rabe prostora, pri čemer je posvečena potrebna skrb zavarovanim območjem, kjer je uvidevnost do okolja še posebej pomembna.

Dosedanja strategija razvoja slovenskega turizma se je sicer pozitivno opredeljevala do trajnostnega razvoja, vendar razen na deklarativni ravni ni bilo eksplicitnih ukrepov za njeno uresničevanje. Na zavarovanih območjih vseh kategorij je potekal zato tudi razvoj turizma pod okriljem MOP kot pristojnega ministrstva – isto lahko trdimo za območja, ki so ali pridobila status območja Natura 2000. Prav v njihovi razglasitvi pa vidimo zelo dobro priložnost za razvoj ekoturistične ponudbe tudi v Sloveniji. Ekološki turizem in zavarovana območja imajo namreč skupen temeljni cilj: omogočiti ljudem odgovorno uživanje v izjemnih naravnih vrednotah in kulturni dediščini.

Področju trajnostnega razvoja in ekološkega managementa v slovenskih turističnih podjetjih še ne izvajajo kot nujnega sestavnega dela poslovanja dovolj pozornosti. Večina podjetij pojmuje ekološki management kot stroškovno zahtevno in obremenjujočo poslovno politiko in ne prepozna izrazitih prednosti. Ugotavljamo, da bo potrebnega torej veliko dela na področju osveščanja in izobraževanja na tem področju, in sicer na več ravneh in z rabo različnih orodij tržnega komuniciranja. Ocenjujemo, da je potreben usklajen in dolgoročen proces, katerega cilj, bo dvig ekološke zavesti in ekološke etike ne le managementa in zaposlenih v turističnih podjetjih, temveč tudi širše javnosti.

Namen izdelave tega priročnika je torej spodbuditi uvajanje ekološke ureditve (ekološkega managementa) in posodobitve slovenskih hotelov. Navajamo tudi cilje projekta:

• vzpodbuditi turistična podjetja (v prvi stopnji slovenske hotele) k uvajanju ekološkega managementa in ekoloških standardov;
• pomagati managementski strukturi v turističnih podjetjih, da začuti osebno naklonjenost ekološki problematiki in prepoznal ekološko naravnano poslovanje podjetja kot poslovno priložnost;
• pripraviti za turistična podjetja (v prvi stopnji projekta slovenske hotele) priročnik, ki jim bo v pomoč (vodilo) pri uvajanju takšnega sistema upravljanja z okoljem, ki temelji na prostovoljni osnovi;
• vzpodbuditi interes za pridobitev znakov za okolje;
• vzpodbuditi okolju prijazno gradnjo in poslovanje v novih turističnih namestitvenih objektih, oziroma okolju prijazno prenovo v objektih, ki jih obnavljajo;
• informirati javnost o pozitivnih učinkih trajnostnega razvoja in ekološkega managementa.

Na temelju primarnih in sekundarnih virov, ki so predstavljeni v projektni dokumentaciji, smo analizirali in primerjali nekaj primerljivih in najbolj znanih evropskih znakov za okolje (nemški znak za okolje Viabono, avstrijski znak za okolje UZ in znak za okolje EU). Iz množice pridobljenih podatkov smo oblikovali nabor desetih temeljnih področij ekološkega managementa ter se odločili za kriterije, ki smo jih kot multidisciplinarna skupina strokovnjakov ocenili kot osnovne, nujne za pridobitev ekološkega certifikata. Ponovno primerjanje z uveljavljenimi evropskimi znaki je pokazalo, da je bil izdelani predlog zahtevnejši od primerjanih, in sicer tako glede števila vključenih kriterijev, kot glede minimalnih pogojev, ki bi jih naj izpolnjeval prijavitelj.

Sočasno smo spoznali dejansko stanje na področju ekološkega managementa v slovenskih hotelih (primarna raziskava – anketa ter strukturirani intervjuji z vnaprej določenim vzorcem hotelskih managerjev v Sloveniji). Primerjava s stanjem v tujini je pokazala, da:

• zahteva izjemno pomanjkljiva ekološka osveščenost slovenske javnosti, s tem pa tudi slovenskih hotelov, zelo intenzivno informiranje in promocijo pozitivnih učinkov, ki jih omogoča uvajanje ekološkega managementa;
• ima vsaka izmed okoljevarstvenih shem, ki smo jih podrobno analizirali, določene prednosti, pa tudi pomanjkljivosti; podobno lahko trdimo za področje ekološkega managementa v posameznih obravnavanih državah;
• bi bilo sleherno kopiranje in prenašanje tujih vzorcev v Slovenijo neuspešno, čeprav so znaki v okolju, v katerem so nastali, uspešni in že dalj časa delujejo.

Slovenija se je s pridružitvijo Evropski uniji zavezala sprejeti in implementirati med drugim tudi normativne akte na področju ekologije, zato predlagamo, da se v Sloveniji v prvi fazi prične z intenzivnim procesom uvajanja okoljevarstvene sheme znaka za okolje Evropske unije za namestitvene obrate (The EU Eco-label for tourist accommodation services), s čemer bomo v Sloveniji izkoristili sinergijske učinke, ki jih ima znak za okolje EU. V nadaljevanju jih predstavljamo podrobneje.

Namen tega priročnika je ponuditi slovenskim turističnim podjetjem prve informacije o tem, kaj sploh je ekološki management, kako ga uvajati v poslovanje. Zadani cilj je posredovati informacije o tem, katere so prednosti ekološkega poslovanja, kakšni sta vloga in pomen prostovoljnih okoljevarstvenih shem in prikazati nekaj znakov za okolje ter kakšna je njihova vloga pri trajnostnem razvoju.

Namen tega priročnika je med drugim tudi ponuditi shemo, po kateri lahko izpelje katero koli slovensko turistično podjetje postopek samoocenjevanja. Priročnik omogoči primerjavo z veljavnimi standardi na področju namestitvenih kapacitet ter vzpodbuja managementski sloj in lastnike k odločitvi za dolgotrajno in zahtevno pot uvajanja ekološkega strateškega managementa, ta pa temelji na rabi načel trajnostnega razvoja.

Na temelju zbranih informacij navajamo kot realen cilj, da bi lahko v obdobju pet do deset let ekološki certifikat pridobi cca. 10 odstotkov slovenskih turističnih namestitvenih ponudnikov. V nadaljevanju posvečamo poglavitno pozornost znaku za okolje EU; zanj je primerjalna analiza pokazala, da ga je moč med pogosto uporabljanimi in v Evropi najbolj znanimi najlaže pridobiti (vsi drugi primerjani so imeli strožje kriterije).

V 5. poglavju pa predstavimo še vrsto dodatnih kriterijev, ki jih lahko upoštevajo podjetja prostovoljno in sčasoma na njihovi osnovi pridobijo katerega izmed zahtevnejših znakov za okolje (n.pr. avstrijski znak za okolje – UZ ali skandinavski Nordic Swan).

Možnosti uvajanja slovenskega znaka za okolje so ga anketirani strokovnjaki odločno zavgli – to smo pri pripravi tega priročnika spoštovali.