Okolje in njegovi naravni elementi: voda, zemlja in kamnine, zrak, energija, flora, favna in tudi kulturna krajina – predstavljajo temelje vseh zvrsti turistične ponudbe. Pogosto je vpliv razvoja turizma na okolje negativen, saj običajno zahteva znatne posege v okolje, s čimer ogrozi ali pa v celoti poruši naravno ravnotežje. Vse več držav po svetu ima zato zapisano v strateških razvojnih dokumentih namero, da razvijajo turizem trajnostno in obzirno. To pomeni, da je potrebno v razvoj turizma vključiti vse deležnike v destinaciji (država, lokalne skupnosti, turistična podjetja, civilna iniciativa), ki poskrbijo za uravnoteženje ekonomskih, družbenih in okoljskih ciljev. Trajnostni razvoj turizma zahteva sistemske, institucionalne in instrumentalne ukrepe za načrtovanje rabe prostora in politiko varovanja okolja, ki so naklonjene takšnemu razvoju turistične infrastrukture, ki je v zadovoljstvo tako turistom kot lokalnemu prebivalstvu.
Razvoj turizma v republiki Sloveniji temelji na načelih trajnostnega razvoja, ki upošteva enakopravno obravnavo gospodarske, socialne in okoljske razvojne komponente. V Strategiji razvoja Slovenije do leta 2013 je Vlada RS opredelila trajnostni razvoj kot enega ključnih elementov razvoja Slovenije. Trajnostni razvoj turizma je kot izhodiščna predpostavka vključen tudi v Zakon o spodbujanju razvoja turizma, pa tudi v Razvojni načrt in usmeritve slovenskega turizma (RNUST) 2007 – 2011.
Politika prostorskega razvoja turizma mora kot pomemben koristnik prostora preudarno načrtovati umeščanje turističnih objektov v okolje, skladno s skrbjo za ohranitev naravnih vrednot in kulturne dediščine. Vendar so normativni akti in zakonodaja samo okvir, ki služi uveljavljanju treh temeljnih usmeritev trajnostnega razvoja turizma:
racionalni rabi razpoložljivih virov in varovanju naravnega okolja;
spoštovanju naravnih vrednot in kulturne dediščine, predvsem pa ljudi, ki se na različne načine udejanjajo v turizmu (turistov, zaposlenih, strokovne javnosti, domicilnega prebivalstva, itd);
izboljšanju ekološke kakovosti turističnega izdelka, ter dvigovanju imagea turističnih ponudnikov.
V Sloveniji imamo že dolgoletno tradicijo skrbi za varovana območja (Triglavski narodni park) in zato tudi veliko izkušenj, ki so jih prispevale dosedanje raziskave pri projektih načrtovanja turizma in rekreacije tako na zavarovanih območjih kot na območjih, vključenih ali predvidenih za projekt Natura 2000. Na varovanih območjih je možen le razvoj trajnostnega turizma; na najstrožje varovanih predelih pa celo zgolj njegove najbolj prijazne oblike, ekološkega turizma.
Sestavni del trajnostnega razvoja tvori ekološki management. V večini slovenskih turističnih podjetij mu še ne namenjajo dovolj pozornosti. Razlog je nerazumevanje ekološkega managementa, saj ga večina pojmuje kot stroškovno zahteven in finančno obremenjujoči način delovanja, ne pozna pa prednosti, ki jih prinaša (več o tem v poglavju 4.1.4.6, kjer prikažemo rezultate primarne raziskave med slovenskimi hotelirji). Ugotavljamo, da bodo potrebne široko zastavljene in trajne akcije osveščanja, ki bodo pripomogle k dvigovanju ekološke zavesti in ekološke etike ne samo managementa in zaposlenih v turističnih podjetjih, temveč tudi širše javnosti.
Namen projekta ekološke ureditve in posodobitve slovenskih hotelov je predlagati sveženj ukrepov, kako v slovenskem hotelirstvu pospešiti uvajanje ekološkega managementa. Glavni cilj projekta je oblikovati program za ekološko ureditev in posodobitev slovenskih hotelov ter izdelava priročnika za implementacijo (kriteriji in navodila) in elektronska aplikacija (CD-rom ter internetna on-line aplikacija), med izvedene cilje pa smo uvrstili:
izvedba ankete med slovenskimi hotelskimi podjetji o stanju ekološkega managementa
bechmark analiza nekaterih pogosto uporabljanih, uglednih eko znakov v Evropi
primerjalna analiza sistemov ekološkega managementa v nekaterih izbranih, s Slovenijo primerljivih državah.
