Projekt programa ekološke ureditve
slovenskih hotelov

Trajnostni razvoj turizma je organizirana in pogosto koordinirana dejavnost vlad, lokalnih skupnosti, korporacij, srednjih in malih (družinskih) podjetij ter organizacij civilne iniciative, ki je usmerjena v varstvo okolja, lokalnih kultur, tradicij in socialnega ravnotežja. Trajnostni razvoj turizma ima dvojni učinek: ekonomskega, ki je viden ter »nevidnega«, ki se odraža v pozitivnem stanju okolja, kulture in življenjske ravni prebivalstva. Na področju turizma je svoje smernice za področju trajnostnega razvoja in prostovoljnih pobud predstavila tudi Svetovna Turistična Organizacija (UNWTO) in izdala tudi Globalni kodeks etike za turizem.
Ekološki management je družbeno odgovorni koncept poslovanja v tržnem gospodarstvu, ki je zelo interdisciplinaren in obsega vsa področja poslovodenja podjetja. Povezan je z vodenjem, raziskovanjem, razvojem, trženjem, proizvodnjo, kadri, investicijami itd. Temeljni cilj, ki so mu podrejene vse aktivnosti ekološkega managementa, pa je skrb za varovanje okolja. Pri tem je seveda pomembna ekološka osveščenost managementa, ki temelji na osebni naravnanosti in celovitem pristopu k skrbi za ohranjanje okolja, ki pa mora potekati v sozvočju z ostalimi poslovnimi področji. Razmišljanja, da sta poslovna konkurenčnost in uspešnost nezdružljivi z ekološkim managementom, so neustrezna – tudi zato, ker podjetniški interes ne more prevladati nad družbenim in družbeni interes ne nad človeškim.

Pobude in podlage za uvajanje ekološkega managementa v podjetje najdemo v:

• okoljski zakonodaji in normativnih aktih,
• ekološki odgovornosti managementa, ki temelji na okoljski etiki in okoljski kulturi,
• večjem ugledu (image) podjetij, ki so okolju prijazna,
• zahtevah in pričakovanjih vse bolj zahtevnih uporabnikov in kupcev,
• optimizaciji stroškov in povečevanju dobička na dolgi rok,
• razvojnih usmeritvah podjetja,
• skrbi za varno in okolju prijazno delovno okolje ter v skrbi za zdravje in osebnostni razvoj zaposlenih

Strateški management dobiva z uvajanjem principov ekološkega managementa nove razsežnosti na področju poslovne politike podjetja, saj mora:

• dolgoročno in celovito opredeliti cilje glede varstva okolja v smislu preprečevanja in omejevanja nastajanja negativnih posledic na okolje,
• oblikovati strategije in taktike na področju ohranjanja naravnega okolja, ki predstavljajo nabor ukrepov, usmerjenih v odstranjevanje in preprečevanje že nastalih negativnih učinkov na okolje
• poiskati odgovore na vprašanja, kako
  • področje trajnostnega razvoja vključiti v celoviti sistem poslovodenja podjetja,
  • ob razvojnem in proizvodnem programu zastaviti ekološki razvoj podjetja,
  • sistematično razvijati pozitivno okoljsko naravnanost vseh zaposlenih, ki je odvisna od njihove okoljske etike in okoljske kulture ter
  • kako prestrukturirati proizvodnje programe, ki postajajo zaradi negativnih vplivov na okolje manj zanimivi na trgu.
    

Uvajanje ekološkega managementa zahteva od vseh zaposlenih v podjetju spremembo vedenjskih vzorcev in filozofije vodenja, saj gre pri ekološkem vodenju za vključevanje okoljskih vrednost, načel in principov, ki zahtevajo spremembe na naslednjih področjih upravljanja in vodenja podjetja:

• repozicioniraje in dopolnitev vizije, poslanstva, strategije ter načel organizacijske kulture podjetja z vključitvijo načel trajnostnega razvoja,
• ponovno opredeljevanje ciljev,
• spremembe na področju informacijskega sistema,
• načrtovanje in izvajanje programov, ki vključujejo okoljsko komponento ter
• učinkovito kontrolo, nadzor in analiziranje stanja v podjetju na področju trajnostnega razvoja.

Mnoge vlade to upoštevajo in prilagajajo svojo zakonodajo (ki zadeva tudi področje turizma) spoznanjem organizacij, ki se ukvarjajo s trajnostnim razvojem oziroma omogočajo registracijo, legitimnost in delovanje (neprofitnih) ustanov, ki imajo za poslanstvo uveljavljanje okoljskih in drugih trajnostnih standardov, meril in nagrad. NVO postajajo pomembne tudi v Sloveniji. Pomembno je, da prostovoljne pobude svoje delovanje naslonijo na obstoječo pravno strukturo in delujejo v širšem, družbenem, torej nepolitičnem interesu. Običajno vlade takšno delovanje podprejo, saj opravljajo pomembno delo na področju osveščanja, izobraževanja in prepričevanja vseh udeležencev v družbi.

Najbolj učinkovita je kratkoročno še vedno zakonodajna prisila, ki podjetjem nalaga točno določene obveznosti, saj so le redka podjetja vključila načela trajnostnega ali pa celo ekološkega razvoja v svoj poslovni program in na njih zgradila moč svoje tržne znamke, kar velja še posebej za manj razvite države. Vse več mednarodnih organizacij in globalnih korporacija pa se zaveda, da gre pri tem za strateško pomembne odločitve in so pripravljene aktivno sodelovati pri pripraviti obsežnih mednarodnih platform za usklajeno delovanje.