Na pozitivi strani pa beležimo, da je v slovenskih hotelih najbolje poskrbljeno za ločeno zbiranje odpadkov, narejen pa je tudi pomemben premik na področju informiranja gostov v zvezi z načini varčevanja z energijo in vodo.
Vzroke za takšno stanje lahko iščemo predvsem v nizki ekološki zavesti managementa v hotelih v Sloveniji. Na to kaže tudi podatek, da v hotelih v glavnem ni kadra, zadolženega za celovit ekološki management. V večini primerov to vlogo prevzemata kar direktor podjetja ali njegov pomočnik. Prenizko je tudi poznavanje tujih ekoloških standardov, in izvajanje ekološkega knjigovodstva, saj to počne le eno podjetje, ekološko poročilo pa vsako leto izdela samo 5 podjetij. Celoviti koncept reševanja ekoloških vprašanj z akcijskim načrtom pa imata izdelani le dve podjetji, ki sta sodelovali v raziskavi.
Hkrati ugotavljamo, da je v Sloveniji slabo razvita civilna iniciativa in da je premalo izpostavljena vloga državnih organov, ki bi naj promovirali ekološko tematiko. Iz rezultatov raziskave je namreč razvidno, da večina hotelov pričakuje pomoč države pri uvajanju standardov, ki naj bi se odražala predvsem v finančnih vzpodbudah, davčnih olajšavah, prav tako pa naj bi država skrbela tudi za nadzor nad uvajanjem standardov. Rezultati so prav tako pokazali, da management hotelov v Sloveniji ni naklonjen uvajanju lastnega znaka za okolje, temu primerna pa je tudi pripravljenost za vključitev v sistem izdelanega znaka za okolje za Slovenijo. Po mnenju anketiranih bi naj Slovenija prevzela znak za okolje EU, po mnenju nekaterih respondentov pa bi lahko postal znak za okolje tudi eden izmed znakov specializacije v državnem sistemu kategorizacije nastanitvenih objektov. Po mnenju anketiranih managerjev v slovenskih hotelih bi pripomogla uvedba znaka za okolje EU k boljšemu pozicioniranju hotelov, s čemer bi prispevali k večjemu ugledu in prepoznavnosti slovenskega turizma.
