Za analizo ekološkega managementa v turizmu smo uporabili metodo benchmarkinga. Izbrali smo države, ki imajo na področju varovanja okolja in izvajanja postopkov ekološkega označevanja proizvodov in storitev dolgoletno in uspešno tradicijo. Med te sodijo skandinavske države, pa tudi nekatere sosednje države, ki, nekatere zelo sistematično in uspešno, druge nekoliko manj uspešno, uvajajo področje varovanja okolja tudi v turizem. Za primerjavo smo izbrali Avstrijo, Švico, Dansko, Irsko, Madžarsko in Hrvaško.
Pri tem smo zaznali naslednje:
- primerjali smo šest držav in ugotovili zelo različna izhodišča, pristope, učinkovitost, uspešnost;
- modela, čeprav uspešnega v kakšni državi, ni moč »kopirati«, saj so izhodišča v vsakem okolju specifična;
- najbolj učinkoviti in uspešni so na območju Skandinavije, kjer imajo tudi najdaljšo tradicijo podeljevanja znakov za okolje in ekološkega managementa;
- države Evropske unije v večini primerov prevzemajo znak za okolje EU (EU Eco-label), poimenovan tudi marjetica, ob tem pa nekatere podpirajo tudi uvajanje svojega znaka (tudi Slovenija je s priključitvi Evropski uniji zavezana k uvajanju znaka za okolje EU – zanj je zadolženo Ministrstvo za okolje in prostor RS);
- za uvajanje okoljskih shem je nujna močna podpora države, ki imenuje institucijo – pristojno telo (competent body), ki upravlja in vodi postopek ekološkega certificiranja;
- nekatere države pospešujejo uvajanje okoljskih shem tudi s subvencioniranjem določenih aktivnosti v postopku akreditacije, izobraževanja, trženja (n.pr. Avstrija);
- večina evropskih držav je vključenih v različna strokovna združenja (hotelske, TO), pri katerih se nastajajo tudi ekološka gibanja, ki oblikujejo lastne znake za okolje (n.pr. HORESTA, HOTREC, EKOTRANS…). Slovenija ni članica nobene teh organizacij – kot posledico čutimo pomanjkanje informacij, kontaktov, idej, povezovanja;
- uspešne turistične okoljske sheme se tudi mednarodno povezujejo – združenje VISIT povezuje n.pr. 12 znakov za okolje (Labod, Zeleni ključ, Modra zastava, Ibex (CH), UZ (A) itd.) in postavlja 21 ključnih kriterijev za oblikovanje ekološke destinacije.
Analizo stanja med slovenskimi hoteli smo izvedli s pomočjo ankete in ugotovili sledeče:
- analiza je potrdila nizko stopnjo ekološke urejenosti slovenskih hotelov, in kar še posebej skrbi, nizko stopnjo ekološke naravnanosti (tistih, ki so izpolnjevali vprašalnik);
- uvajanje ekološkega managementa v slovenskih hotelih povečini ni sistematično, o čemer priča samo peščica hotelov, ki so že pridobili kakšnega od standardov;
- v anketiranih hotelih v glavnem ni strokovnjakov, ki bi skrbeli za celoviti ekološki management;
- v večini primerov ekološki problematiki posvečajo veliko pozornost, vendar jih le nekaj manj kot polovica pozna znak za okolje EU;
- respondenti menijo, da bi bilo ustrezno prevzeti enega izmed mednarodno uveljavljenih znakov za okolje;
- zelo različnega mnenja so respondenti glede stroškov, ki bi jih prineslo uvajanje znaka za okolje v hotele, vendar jih večina meni, da bi to stroške poslovanja zvišalo;
- respondenti so deljenega mnenja glede pripravljenosti vključiti se v sistem znaka za okolje za Slovenijo;
- respondenti vidijo vlogo države v podeljevanju finančnih vzpodbud in uvajanju davčnih olajšav, prav tako pa na področju nadzora, izobraževanje, ter promociji znaka za okolje;
- rezultati, ki so najbolj presenetili:
- kar tretjina anketiranih hotelov še vedno uporablja težka olja in premoge;
- le četrtina anketiranih hotelov uporablja tuše in vodovodne pipe z omejeno pretočnostjo vode;
- samo 10,3 odstotkov anketiranih hotelov je dodatno notranje zvočno izoliranih;
- le 6 anketiranih hotelov v Sloveniji je zgrajenih skladno s standardi bio klimatske arhitekture.
