Priročnik

Uvajanje lastnega znaka za okolje v Sloveniji bi bilo neracionalno, saj ni »kritične mase« hotelskih podjetij, ki bi želela uvedbo »slovenskega« znaka za okolje in ki bi bila pripravljena zanj 8so)financirati celotno organizacijsko shemo znaka – ta bi bila bistveno dražja od že uvedene in uveljavljene evropske, zato bi bila hkrati vprašljiva tudi njena tržno komunikacijska učinkovitost.

Predlagamo torej, da se slovenska podjetja v procesu uvajanja ekološkega managementa v prvi fazi odločajo predvsem za implementacijo znaka za okolje EU za turistične namestitve, saj ima le-to naslednje prednosti v primerjavi z nekaterimi primerljivimi znaki za okolje:

• k uporabi in promociji znaka za okolje EU je Slovenija zavezana že s priključitvijo Evropski uniji;
• znak za okolje EU za turistične namestitve je enostavnejši in manj zahteven od nekaterih primerljivih, uspešnih državnih znakov (avstrijski znak za okolje – UZ, skandinavski znak za okolje Nordic Swan);
• nekatere evropske države niso bile uspešne pri uvajanju lastnega eko znaka (Madžarska, Švica);
• znak za okolje EU za turistične namestitve temelji na modelu že delujočega ekološkega managementa; z njegovim propagiranjem in uvajanjem bi se izognili izkušnji nekaterih primerljivih državah, v katerih v več letih niso bili sposobni uspešno in učinkovito vzpostaviti ustrezni modela ekološkega managementa, ki je temeljil na lastnem znaku.
• znak za okolje EU za turistične namestitve je vse bolj uveljavljen in razpoznaven v celotni Evropski uniji (od koder prihaja v Slovenijo večina inozemskih gostov);
• znak za okolje EU za turistične namestitve je učinkovito tržno komunikacijsko orodje za privabljanje novih ciljnih skupin gostov, ki so bolj okoljsko osveščene;
• stroški uvajanja znaka za okolje EU za turistične namestitve so relativno nizki, prav tako letna uporabnina;
• kriteriji za pridobitev znaka so v skladu s slovenskimi strateškimi razvojnimi dokumenti na področju turizma, zato bi bilo smiselno razmisliti o politiki vzpodbujanja uvajanja ekološkega managementa v hotelske obrate tudi z ustvarjanjem ustreznega podpornega okolja (razpisi, medresorsko usklajevanje)

Samoevalvacijski kriteriji, navedeni v tem priročniku, izhajajo iz široko zastavljene analize področja ekološkega hotelskega managementa ter na primerjalni analizi več okoljevarstvenih shem. Upoštevajo tudi več tujih državnih modelov ekološkega managementa ter izsledke primarne raziskave, izvedene med slovenskimi hotelskimi podjetji.

Samoevalvacijska shema, predstavljena v tem priročniku, omogoči podjetju, ki pogoje izpolnjuje, da se lahko uspešno prijavi na preverjanje ustreznosti za pridobitev okoljskega znaka EU na ARSO.