Projekt programa ekološke ureditve
slovenskih hotelov

3.2.4. Danska

Na Danskem (priloga 4) je, tako kot v vseh skandinavskih državah, ekološka naravnanost že dolgoletna tradicija. Interes za ekološke teme se je v skandinavskih državah pokazal že v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Leta 1971 je tako Danska kot prva država na svetu ustanovila ministrstvo za okolje. Leta 1989 pa je skandinavski ministrski svet podprl uvedbo skupnega uradnega skandinavskega znaka za okolje. Kot simbol je bila izbrana variacija laboda, simbola skandinavskega ministrskega sveta. Upravljalci znaka za okolje Swan imajo podružnice (izpostave) v vseh skandinavskih državah. Ocenjujejo vse vrste namestitvenih objektov, gostinstvo, kongresne centre in bazene. Letno podelijo le okrog 30 znakov za okolje, kar dokazuje, da je shema zelo zahtevna. Temelji na preverjanju omejene porabe energije, vode, nevarnih in strupenih snovi ter odpadkov na osebo na dan.

Poslanstvo skandinavskega znaka za okolje Swan (Labod) je v zmanjševanju ekološke obremenitve. S prostovoljno uporabo ekološkega znaka za okolje želijo poudariti »zeleno« zavest uporabnikov (kupcev) ter željo prispevati k boljšemu oz. bolj zdravemu okolju. S procesom podeljevanja znaka za okolje želijo vzpodbuditi ponudnike k razvijanju okolju prijaznejših izdelkov.

V okviru danskega združenja za standardizacijo (Danish Standards Association) deluje v Københavnu »Ecolabeling Denmark«, telo, odgovorno za vodenje administracije za oba uradno priznana znaka za okolje na Danskem: Swan – Labod (Nordic Eco-label) in znak za okolje EU (European Eco-label Flower). »Ecolabeling Denmark« deluje neodvisno od proizvajalcev, tržnih znamk in finančnih interesov in skladno z dansko zakonodajo. Prijavna dokumentacija je predmet popolne anonimnosti ter stroge in visoke zaupnosti, ki se nanaša na prijavitelja in na »Ecolabelling Denmark«.

Namen podeljevanja znaka za okolje je minimizirati negativne vplive izdelkov na okolje in zdravje ljudi. Kriteriji so razviti za posamezna izdelčna področja temeljijo na spremljanju vplivov skozi celoten življenjski ciklus izdelka (od surovin do izdelka, uporabe in odpadkov). Uporaba znaka za okolje Swan (Labod) je prostovoljna.

Nordijski znak za okolje Swan (Labod) zagotavlja, da gre pri izdelku za dobro ekološko izbiro. Zeleni simbol je na razpolago 60 izdelčnim skupinam, za katere bi bila uporaba znaka za okolje priporočljiva in koristna. Izdelčna področja (12) znaka za okolje Swan (Labod) so:

• gradnja in izdelki za dekoriranje,
• avtomobili,
• domače kemikalije,
• domače ogrevanje,
• stroji,
• pisarniška oprema,
• ostala merila,
• papirnati in celulozni izdelki,
• storitve,
• razno drobno blago ter
• nevarne kemikalije.

V okviru storitev obstaja sedem podpodročij, med katerimi so tudi hoteli in mladinska prenočišča. Ker so prijavni stroški odvisni od vrste poslovnega procesa v turističnem objektu, so v okoljski shemi znak za okolje Swan (Labod) oblikovali tri razrede, v katere uvrstijo vsakega prijavitelja. Splošne zahteve, ki jih mora izpolnjevati vsak prijavitelj (hotel ali mladinski hotel) so:

• zpolnjeni morata biti dve od štirih mejnih vrednosti,
• izpolnjene morajo biti vse obvezne zahteve,
• izpolnjenih mora biti vsaj 60 % možnih točk, ki jih prijavitelj zbira na osnovi izpolnjevanja kriterijev na področju izvajanja dejavnosti in vzdrževanja,
• izpolnjenih mora biti najmanj 65 odstotkov možnih točk, ki jih prijavitelj zbira na osnovi izpolnjevanja kriterijev na vseh ostalih področjih,
• izpolnjene morajo biti vse zahteve okoljskega managementa,
• zahteve se preverjajo pri prijavitelju.

Celoten sistem ocenjevanja turistične namestitve zajema naslednja tri področja:

• Štiri mejne vrednosti za področje:
  • rabe energije,
  • rabe vode,
  • kemične izdelke in
  • upravljanje z odpadki.
• • Obvezne zahteve in točke, ki jih prijavitelj zbira na osnovi izpolnjevanja kriterijev, zajemajo naslednja področja dejavnosti prijavitelja:
  • izvajanje dejavnosti in vzdrževanje,
  • porabo energije in okolju prijaznih izdelkov,
  • pohištvo, montažo in opremo ter ostalo opremo,
  • hotelske sobe,
  • kuhinjo in jedilnico,
  • čiščenje in pranje,
  • odpadke,
  • transport,
  • uradne zahteve, varnost in higieno,
  • posebne zahteve za hotele z restavracijami,
  • posebne zahteve za hotele s konferenčnimi sobami,
  • posebne zahteve za hotele z bazeni,
  • posebne zahteve za hotele z vrtom,
  • dodatne zahteve in spremembe za mladinske hotele,
  • ekološki management.

V skupini »hoteli in mladinski hoteli« je doslej pridobilo licenco 324 hotelov in mladinskih hotelov.

Ob dveh uradnih znakih, ki ju podpira ministrstvo za okolje, obstaja na Danskem še nekaj dodatnih znakov za okolje – nekateri so prisotni tudi v drugih skandinavskih državah:

• Zeleni ključ (Den Grønne Nøggle; Danska, Švedska, Grenlandija in Estonija), ki sta ga leta 1994 ustanovila združenje HORESTA (Združenje hotelov, restavracij in turizma) in Danish Outdoor Council (Zveza danskih planinskih društev). Deluje v obliki gospodarskega interesnega združenja in je doslej je podelilo certifikat 116 turističnim ponudnikom. Zeleni ključ je »diploma«, ki jo lahko pridobijo hoteli, mladinski hoteli, kongresni centri, počitniški centri ali kampi v Skandinaviji in Estoniji.
• Zeleni ključ za počitniške hišice (Danska) so leta 1997 ustanovile lokalne oblasti otoka Moen. Sprva je imel znak za okolje lokalni pomen in se je nanašal le na vikend hiše na otoku Moen, leta 2000 se je razširil na vso Dansko in se povezal (čeprav je neodvisen) z znakom za okolje Zeleni ključ. Oba znaka imata isti logotip.
• Destinacija 21 (Destination 21; Danska) je destinacijski znak za okolje, ki so ga ustanovili leta 2002 organizacija Destination 21 in partnerji (NVO). Gre za tristopenjski državni program, ki deluje po treh merilih: ekološkem, ekonomskem in družbeno-kulturnem. Program je vezan na znak za okolje Zeleni ključ; več podjetij kot ima v destinaciji zeleni ključ, prej bo slednja dobila licenco Destinacija 21.