Pri vsem tem je potrebno opozoriti, da vsi proizvodi in storitve na trgu ne morejo pridobiti znakov za okolje, hkrati pa tudi mnogo proizvajalcev ni pripravljeno zaprositi za znak za okolje, ali pa značaj njihovega izdelka ni okolju prijazen. Zato se na mnogih izdelkih pojavljajo različne deklaracije, ki se na neki način nanašajo na okolje: naravno, reciklirano, ekološko, itd. Uporabniki se praviloma na to odzivajo pozitivno, saj želijo s svojimi potrošniškimi vedenjskimi vzorci prispevati k varovanju okolja – povedati pa je treba, da so te deklaracije povzročile na trgu tudi dokajšnjo zmedo in dvome.
Brez navodil, smernic, standardov, kriterijev in nadzora s strani neodvisne ustanove uporabniki ne morejo biti prepričani, da je izdelek, ki ga krasi deklaracija proizvajalca, tudi zares okolju prijazen. Ta skrb je bila glavni motiv za ustanovitev javnih in zasebnih organizacij, ki izdajajo uradno priznane znake za okolje in pripadajo okoljskemu programu podeljevanja na državni ali celo mednarodni ravni.
Prvi znaki za okolje so nastali na tradicionalnih industrijskih področjih, zlasti v sektorjih, ki so najbolj očitno onesnaževali okolje: naftno-predelovalna, kemična, gumarska in podobne industrije. Zlasti v 90. letih prejšnjega stoletja je bilo opaziti odločen premik teh sektorjev na področje ekologije. Nekatere družbe, na primer BP (British Petroleum) je spremenil svoj logotip in pomen kratice BP v »beyond petroleum«. Ekološka naravnanost je močno opazna tudi pri nizozemski multinacionalki Shell, nekoliko manj pa v ZDA, čeprav bi bila tam ta tendenca še posebej zaželena (ekološka katastrofa Exxon Valdez na Aljaski marca 1989).
Ekološka zavest je postala osnova za obnovo in repozicioniranje tržnih znamk družb, ki tradicionalno veljajo za največje onesnaževalce. Znaki za okolje so v tem procesu močno pomagali, vendar je ostalo njihovo poslanstvo neokrnjeno: na neodvisen in kritičen način spremljati ekološko zavest, obljube in konkretne akcije korporacij.
SLIKA 1: Primer posodobljene tržne znamke – zgolj marketinška poteza ali dejanski preobrat okoljske politike družbe?
 Logotip BP med leti 1989 in 2002 |
 « Novi, »eko logotip BP po letu 2002 |
3.1.4. Opredelitev znaka za okolje v turizmu
Znaki za okolje dajejo uporabniku objektivno informacijo o vplivu izdelka na okolje. V turizmu ekološko označevanje obsega:
- znak za okolje , ki preverja vpliv na okolje (podobno kot pri industrijskih proizvodih) za turistični izdelek, organizacijo ali destinacijo;
- znaki ekološke kakovosti, ki preverjajo ekološko kakovost turističnega izdelka oziroma destinacije;
- kombinirane oblike označevanja.
