Nabor prostovoljnih okoljskih shem je naslednji:
- znaki za okolje,
- nagrade in priznanja,
- okoljski vodstveni sistemi,
- kodeksi (okoljskega) vedenja,
- zagotovila in izjave (deklaracije) podjetij.
3.1.3. Znaki za okolje
Znak za okolje zagotavlja kakovostno izbiro. Znaki za okolje torej informirajo in dokazujejo uporabniku, da lahko pričakuje okolju prijazen proizvod ali storitev. S tem znak za okolje jamči, da je izbrani proizvod ali storitev »boljši« od konkurenčnih – vsaj od tistih, ki se ne morejo pohvaliti z znakom za okolje. Znak za okolje je torej »orodje obljube« kadar:
- obstaja v ciljnem okolju pomemben turistični proizvod ali turistični grozd (cluster, skupina izdelkov) z visokim potencialom po izboljšanju;
- si deli potencial izboljšanja večje število članov ciljne skupine;
- predstavniki ciljnih skupin ne nasprotujejo znaku za okolje;
- so potencialni srednjeročni rezultati podjetja ali turistične destinacije lažje dosegljivi s strategijo trženja z znaka za okolje, kot brez njega.
- bo zagotavljal čim prejšnje vračilo vložka,
- bo prispeval k višji stopnji konkurenčnosti in
- če bo lahko postal dodaten argument za individualne ali skupinske trženjske aktivnosti, dvig imagea in privabljanje novih ciljnih skupin.
- Znak za okolje identificira proizvod ali storitev, ki je okolju prijazen glede na vse vidike življenjskega cikla proizvoda ali storitve. Za razliko od »zelenih« simbolov, s katerimi izdelek označijo proizvajalci sami, podeli znak za okolje neodvisna ustanova. Mednarodna organizacija za standardizacijo (ISO) identificira naslednje skupine prostovoljnih znakov za okolje:
- prostovoljni, neodvisni program, ki temelji na številnih kriterijih; licence podeljujejo za uporabo okoljskih znakov, ki določajo okolju prijazen značaj proizvoda ali storitve znotraj določene kategorije in glede na življenjski cikel;
- informativni program o okoljskem značaju proizvoda ali storitve, ki si ga podeli proizvajalec sam;
- prostovoljni program, ki zagotavlja merljive okoljske podatke izdelka, v odnosu do obstoječih kategorij parametrov, vzpostavljenih na ravni neodvisne ustanove in temelječih na oceni življenjskega cikla, ki jih preverjajo neodvisne ustanove.