Nabor sekundarnih informacij smo dopolnili tudi s primarnimi in izpeljali raziskavo o ekološki naravnanosti slovenskih hotelov. Ugotovili smo, da:
- je stopnja ekološke urejenosti slovenskih hotelov nizka, in kar še posebej skrbi, da je opaziti nizko stopnjo ekološke naravnanosti pri zaposlenih (vsaj tistih, ki so izpolnjevali vprašalnik);
- je anketni vprašalnik vrnilo 40 hotelskih podjetij, kar pomeni 38,9 % odziv;
- je uvajanje ekološkega managementa v slovenskih hotelih povečini nesistematično, o čemer priča samo nekaj anketiranih hotelov, ki so že pridobili kakšnega izmed standardov (ISO 14001 samo eden, 23 hotelov navaja, da imajo vpeljane nekatere ostale standarde);
- je v anketiranih hotelih čutiti pomanjkanje strokovnjakov, ki bi skrbeli za celoviti ekološki management (v samo enem podjetju imajo posebej zaposleno osebo, ki je odgovorna za izvajanje standardov);
- je ekološki problematiki posvečena pozornost, vendar jih le nekaj manj kot polovica pozna znak za okolje EU – marjetico;
- respondenti menijo, da bi bilo ustrezno prevzeti enega izmed mednarodno uveljavljenih znakov za okolje, hkrati pa so proti uvajanja lastnega slovenskega znaka za okolje za hotele, vendar se obenem strinjajo s trditvijo, da bi lahko bil znak za okolje eden od znakov specializacije v državnem sistemu kategorizacije nastanitvenih objektov (17,5 odstotkov respondentov se popolnoma strinja, 42,5 odstotkov se pretežno strinja);
- so respondenti zelo različnega mnenja glede stroškov, ki bi jih prineslo uvajanje znaka za okolje v hotele, vendar jih večina meni, da bi to povečalo stroške poslovanja;
- so respondenti deljenega mnenja glede pripravljenosti implementirati znak za okolje v svojem podjetju (48,7 odstotkov respondentov je neopredeljenih);
- respondenti vidijo vlogo države predvsem v finančnih vzpodbudah (kar 55 odstotkov), država naj bi uredila možnost uvajanja davčnih olajšav za hotele, ki bodo uvedli znak za okolje (20 odstotkov odgovorov), hkrati pa naj bi izvajala nadzor oz. izobraževanje, ter promocijo pri uvajanju znaka za okolje (prav tako 20 odstotkov odgovorov);
- imata celoviti koncept reševanja ekoloških vprašanj z akcijskim načrtom le dve anketirani podjetji, ekološko knjigovodstvo izvaja le eno podjetje, ekološko poročilo vsako leto izdela samo 5 podjetij;
- celo 32,5 odstotkov anketiranih hotelov še vedno uporablja težka olja in premoge;
- le 23,1 odstotkov anketiranih hotelov uporablja tuše in vodovodne pipe z omejeno pretočnostjo vode;
- je najbolje poskrbljeno za ločeno zbiranje odpadkov, saj 74,7 odstotkov respondentov trdi, da v njihovih hotelih tovrstno prakso izvajajo;
- je samo 10,3 odstotkov anketiranih hotelov dodatno notranje zvočno izoliranih;
- večina hotelov v Sloveniji ni zgrajenih skladno s standardi bio klimatske arhitekture (le 6 anketiranih hotelov);
- je izobraževanje zaposlenih najbolj intenzivno na področjih tekočega usposabljanja za pravilno doziranje čistil in detergentov (84,6 odstotkov anketiranih hotelov);
- v anketiranih hotelih goste najbolj informirajo v zvezi z načini varčevanja z energijo in vodo;
- v anketiranih hotelih le delno uporabljajo izdelke z ekološko oznako (bio živila; na bio kmetijah nabavljajo le v dveh, v nobenem izmed anketiranih hotelov pa ni v ponudbo vključena več kot tretjina bio živil).
