V projektu smo uporabili metodo benchmarkinga za države, ki imajo na področju varovanja okolja in izvajanja postopkov ekološkega označevanja izdelkov dolgoletno, uspešno tradicijo. Mednje sodijo skandinavske države pa tudi posamezne sosednje države, med katerimi nekatere zelo sistematično in uspešno, druge pa nekoliko manj uspešno, uvajajo področje varovanja okolja tudi v turizem (izbrali smo Avstrijo, Švico, Dansko, Madžarsko, Irsko in Hrvaško).
Proučili smo nekaj izbranih okoljskih shem v turizmu in pri tem ugotovili:
- da imajo posamezne države zelo različna izhodišča in pristope ter posledično različno stopnjo učinkovitosti in uspešnosti pri uvajanju modela ekološkega managementa na državni ravni;
- da ni moč »kopirati« izkušenj samo le (čeprav uspešnega) modela v kakšni državi, saj so izhodišča in dejavniki, ki vplivajo na trajnostni razvoj, specifični v vsakem okolju;
- da so najbolj učinkoviti in uspešni na področju ekološkega managementa v Skandinaviji, kjer imajo tudi najdaljšo tradicijo;
- da države v okviru Evropske unije v večini primerov prevzemajo »uradni« znak za okolje EU (EU Eco-label), poimenovan tudi marjetica; ob tem nekatere države podpirajo še svoj znak;
- za implementacijo »uradnih« okoljskih shem je nujna in potrebna močna podpora države, ki upravlja in vodi celotni postopek označevanja ekoloških izdelkov;
- v nekaterih državah »deluje« več okoljskih shem (mednarodne, državne, destinacijske, podjetniške…), vendar se državni organi odločijo za podporo samo nekaj izbranim (n.pr. na Danskem sta uradno priznana znaka za okolje skandinavski labod /Swan/ in znak za okolje EU /EU Eco-label/);
- da so ustanovitelji okoljskih shem različni; uspeh pa je v večini primerov odvisen od podpore državnih ustanov;
- upravljanje (administriranje) je običajno povrnjeno institucijam v okviru državnih organov, ki določijo pristojno telo (»competent body«). Značilno je tudi vključevanje nevladnih organizacij in skupin strokovnjakov, predvsem v postopke akreditacije, preverjanja oziroma kontroliranja ter v procese obnavljanja veljavnih kriterijev;
- akreditacija (postopek prijavljanja, ocenjevanja, podeljevanja) je pri mednarodnih okoljskih shemah lahko centralizirana ali decentralizirana (lokalne pisarne po državah, regijah);
- nekatere države zelo podpirajo in pospešujejo uveljavljanje okoljskih shem tudi z različnim subvencioniranjem določenih aktivnosti v postopku akreditacije, izobraževanja, trženja (n.pr. v Avstriji);
- večina evropskih držav je vključena v različna strokovna združenja (hotelske, TA..) pri katerih se ustanavljajo tudi ekološka gibanja ali celo oblikujejo svoje znake za okolje (HORESTA, HOTREC, EKOTRANS…). Slovenija ni članica nobene od teh institucij – zaradi česar se čuti pomanjkanje informacij, kontaktov, idej, ni povezovanja1 ;
- uspešne turistične okoljske sheme se tudi mednarodno povezujejo – združenje VISIT n.pr. povezuje 12 znakov za okolje (Labod, Zeleni ključ, Modro zastavo, Ibex iz Švice, avstrijski UZ in podobne) in postavlja 21 ključnih kriterijev za oblikovanje ekološke destinacije.
1Slovenija je le članica FEE International od leta 1994, zastopa jo Društvo za okoljevarstveno vzgojo Evrope v Sloveniji – DOVES (Modra zastava, Eko šole, Zeleni ključ).
