3.2.2. Avstrija
V Avstriji (priloga 2) so državne spodbude in ekološka politika v zadnjih letih usmerjene prav posebej v proces stabilizacije globalnega podnebja. Za to področje skrbi Zvezno ministrstvo za življenje (ki pokriva področja kmetijstva, gozdarstva, okolja ter vodnega gospodarstva). Napovedani ukrepi avstrijske ekološke politike za prihodnost se nanašajo na področja:
- trajnostnega razvoja,
- ohranjanja čistosti zraka,
- varstvo voda ter
- sanacijo ekoloških napak.
Izvajanje državne strategije procesa stabilizacije globalnega podnebja bi naj prispevalo tudi k zmanjševanju emisij toplogrednih plinov v skladu s Kyotskim protokolom in njegovimi mehanizmi . Ukrepi zmanjševanja emisij se nanašajo na področja:
- proizvodnje energije,
- prometa,
- energetike,
- industrije,
- kmetijskega in gozdnega gospodarstva in ravnanja z odpadki ter
- izvajanje projektov izven meja Avstrije.
Turizem je sektor, ki lahko znatno pripomore k izboljšanju varstva okolja. Eno izmed ključnih področij uspešnega izvajanja stabilizacije globalnega podnebja je namreč obvladovanje (predvsem cestnega) prometa, katerega obseg se je v zadnjih letih na območju celotne Evrope znatno povečal in tako resno ogrozil dosedanje sicer pozitivne rezultate pri ohranjanju čistosti zraka. Avstrijsko Ministrstvo za okolje in prostor želi rešiti opisano problematiko s strožjimi ukrepi in ekološkimi standardi, predpisanimi tako za vozila na motorni pogon kakor tudi za goriva ter z inovativnimi projekti.
Kot posebej uspešen se je izkazal model podjetniškega managementa mobilnosti »Mehko partnerstvo mobilnosti« (Sanfte Mobilitäts-Partnerschaft), s katerim so podjetja dosegla do 30 odstotkov zmanjšanja vsebnosti CO2. Uspeh pilotskega projekta je pripomogel k nadaljnjemu vzpodbujanju obzirne mobilnosti s poudarkom na pospeševanju ekološkega managementa v podjetjih. Avstrija je pričela tudi z razvojem posebne turistične ponudbe v okviru modela »Mehka mobilnost – turizem brez avtomobila« (Sanfte Mobilität – Autofreier Torismus). Posamezne občine, kot sta Werfenweng in Bad Hofgastein, so dokazale, da je lahko turizem brez avtomobila sočasno privlačen in tudi ekološko izjemno učinkovit. Število turistov, ki prihajajo v občino Werfenweng z vlakom, je tako naraslo z 9 na 25 odstotkov. Na ta način je bilo prihranjenih 1,2 milijonov kilometrov, sicer prevoženih z avtomobilom ter 375 ton škodljivih toplogrednih plinov. Naraslo je tudi število nočitev in sicer za 56 odstotkov v zimski ter za 9,7 odstotkov v poletni sezoni (od 1997 do 2005). Namestitveni objekti, ki so v svojo ponudbo vključili tako imenovane počitnice brez avtomobila, so dosegli rekordno rast v višini 109 odstotkov v zimski in 59 odstotkov v poletni sezoni (od 1997 do 2005).
Trajnostni razvoj gozdov
Gozdovi prekrivajo skoraj polovico celotne površine Avstrije (47 odstotkov) in omogočajo množico gospodarskih, ekoloških in socialno kulturnih aktivnosti. Varstvo, gospodarjenje in trajnostni razvoj gozdov so zato med ključnimi cilji avstrijske gozdarske politike. Najnovejši zakon o gozdovih postavlja trajnostni razvoj v središče pozornosti in posveti veliko pozornosti tudi varovalni funkciji gozdov za hribovite predele Avstrije.
Vse več načinov izkoriščanja gozdov je slednje pripeljalo do meja njihove obremenjenosti. V okviru državnega dialoga o gozdovih je bila zato oblikovana posebna platforma, ki bi naj pripomogla k uskladitvi interesov različnih subjektov ter zagotovila trajnostni razvoj gozdov. V ta namen so bili vzpostavljeni naravni gozdni rezervati za zagotavljanje prihodnosti naravnega razvoja ekosistemov, kjer na zaščitenih gozdnih površinah ne bodo dovoljeni nikakršni neposredni vplivi. Poseben status znotraj državne ekološke politike imajo naravni parki. Do danes je bilo šest najlepših in ekološko najbolj dragocenih regij te alpske republike razglašenih za narodni park. Skupno je danes v Avstriji 56 rezervatov, 11 ramsarskih varstvenih območij ter pet biosfernih rezervatov pod zaščito UNESCO. Omenjena območja tvorijo v veliki meri osnovo za ekološko ustrezen in trajnosten razvoj turizma.
Avstrijski znak za okolje
Rezultati raziskav kažejo, da so ljudje z osebnim angažmajem ter individualnim potrošniškim vedenjem pripravljeni znatno prispevati k varstvu okolja. Pri tem je bilo ugotovljeno, da kupci velikokrat pogrešajo ustrezne informacije, ki bi jim olajšale odločitev glede izbire. Prav tako je opaziti zmedenost, ki jo povzroča med potrošniki poplava »bio in eko« nalepk na izdelkih. Zaradi navedenega ter na pobudo avstrijskega Ministrstva za okolje in prostor je bil leta 1990 ustanovljen avstrijski znak za okolje (das Österreichische Umweltzwichen), ki omogoča informiranje javnosti o ekoloških obremenitvah posameznega proizvoda ali storitve skozi vse faze (torej od proizvodnje in uporabe ter vse do odstranjevanja odpadkov). Nenazadnje so bili vsi kriteriji evropskega znaka kakovosti (EU-Umweltlabel) v celoti integrirani v avstrijski znak za okolje, s čimer se je pretok informacij do uporabnikov še dodatno poenotil ter omogočil enostavnejši in jasnejši pregled nad proizvodi in storitvami.
