Multidisciplinatrni team strokovnjakov je izdelal predloge, kaj navesti kot kriterije pri pridobivanju znaka za okolje v slovenskem hotelirstvu. Ko smo primerjali nabor kriterijev, ki ga je izdelala skupina v projekt vključenih strokovnjakov, s kriteriji že uveljavljenih znakov iz tujine, smo ugotovili, da je izdelani predlog zahtevnejši od večine primerjanih znakov, predvsem pa zahtevnejši od znaka za okolje EU (priloga 10). Ko smo predlog priporočanih kriterijev za Slovenijo primerjali z dejanskim stanjem na področju ekološkega managementa, ki ga je prikazala anketa med slovenskimi hotelskimi podjetji, smo ugotovili, da:
- zahteva raven ekološke osveščenosti v slovenski javnosti, s tem pa tudi v slovenskih hotelih, zelo intenzivno informiranje in promocijo pozitivnih učinkov, ki jih omogoča uvajanje ekološkega managementa;
- ima vsaka izmed okoljskih shem, ki smo jih podrobno obdelali, določene prednosti, pa tudi pomanjkljivosti – isto velja tudi za področje ekološkega managementa v primerjanih državah;
- je smiselno poiskati čim nižji vstopni prag (najmanj zahtevni znak za okolje) za slovenska podjetja in jih na ta način opogumiti k uvajanju ekološkega managementa.
Naročniku zatorej predlagamo naslednje:
- ministrstvo, pristojno za turizem, naj naroči izdelavo strategije razvoja ekoturizma v slovenskem turizmu ter v njej predvidi reševanje ekološke problematike, v kar nas navsezadnje silijo tudi direktive in ostali normativni akti, ki smo se jih s pristopom v Evropsko unijo zavezali spoštovati in uresničevati.
- Da bi imeli v roku naslednjih 5 do 10 let vsaj 10% hotelskih podjetij, ki bi se lahko izkazala s katerim od (evropsko ali svetovno) uveljavljenih okoljskih znakov, predlagamo spodbujanje uvajanja znakov za okolje. Kot prav posebej primernega za Slovenijo priporočamo znak za okolje EU za turistične nastanitvene zmogljivosti. Priporočilo utemeljujemo z naslednjim:
- znak za okolje EU je med primerjanimi najmanj zahteven, zato ga bodo lahko podjetja pridobila najhitreje in z najnižjim vložkom časa, kadrov in finančnih sredstev;
- znak za okolje EU je dobro znan na območju celotne EU, od koder prihaja v Slovenijo največ turistov, torej je vsebina, ki jo znak komunicira, večini turistov znana;
- v promocijo znaka turističnemu gospodarstvu ne bi bilo treba vlagati veliko sredstev, ker se promovira znak s pomočjo sinergije: podeljujejo ga a) na območju celotne EU in b) tudi drugim izdelkom, ne le turističnim storitvam, zato je stopnja komuniciranja znaka v različnih okoljih in različnim javnostim izjemno visoka;
- v Sloveniji že funkcionira pooblaščena državna agencija, ki izvaja certificiranje (ARSO pri MOP);
- postopek pridobitve znaka je relativno enostaven, pooblaščena agencija pa je pripravljena v primeru interesa v sodelovanju z ministrstvom, pristojnim za turizem, prevesti dokumentacijo, potrebno za (samo)evalvacijo, v slovenski jezik;
- stroški pridobitve znaka so za večino podjetij sprejemljivi.
- Ministrstvo, pristojno za turizem, naj promovira uvajanje ekološkega managementa ter pridobivanje znaka za okolje pri turističnem gospodarstvu. V ta namen je bil izdelan v sklopu tega projekta poseben »Priročnik za uvedbo ekološkega managementa«. Priročnik omogoča samoevalvacijo najprej po kriterijih, potrebnih za pridobitev znaka za okolje EU, nato pa predstavi v posebnem poglavju (5. poglavje) še kriterije, ki nadgradijo znak za okolje EU in omogočajo podjetjem potegovanje za zahtevnejše znake, kot je znak za okolje EU (npr. za nordijskega laboda).
- Ministrstvo, pristojno za turizem, naj oblikuje (medresorsko usklajene) spodbude za uvajanje znakov za okolje. Med ukrepi, ki jih izvajajo v primerjanih drugih državah in ki so jih navedli anketirani, smo zasledili naslednje, ki jih dajemo MG v presojo:
- na področju davčne politike: davčne olajšave za podjetja, ki bodo pridobila znak za okolje – zmanjšanje davka na dobiček (na primer v višini vložka v okolju prijazno delovanje, posodobitve, nabavo tehnologije, izobraževanje kadra ipd. ter tudi olajšave za podjetja, ki vlagajo v razvoj ekoturizma na ravni destinacije – prav tako v dokazljivi višini vložka);
- na področju finančne politike: dodatne točke za nosilce licence znaka za okolje pri ocenjevanju razvojnih projektov (omenjeno že v razpisu), ki kandidirajo za proračunska sredstva (subvencije, krediti) in za sredstva iz EU skladov;
- na področju politike izobraževanja in usposabljanja: oblikovati sistem stalnega dodatnega in dopolnilnega izobraževanja in usposabljanja na področju ekološkega managementa (sofinanciranje, subvencioniranje) tako za hotelski management kot za druge zaposlene v hotelirstvu;
- na področju svetovanja: uvesti vavčerje ali dobropise za svetovanje na področju ekološkega managementa ter vzpostaviti nagrajevanje najbolj ekološko orientiranih turističnih podjetij (morda »eko sejalec« ali kaj podobnega);
- Uvajanje principov trajnostnega razvoja, še posebej pa ekološkega managementa, zahteva močno politično podporo ustreznih državnih institucij, sodelovanje vseh deležnikov in oblikovanje konsenza, predvsem pa učinkovito informacijsko in tržno-komunikacijsko podporo. Pri tem bo zlasti potrebno:
- izpeljati intenzivno promocijo prednosti, ki jih prinaša uvajanje ekološkega managementa v poslovanje (ugled, sinergija, zdravo delovno in bivanjsko okolje…);
- preko portala, ki je del tega projekta in po drugih kanalih obveščati ciljne skupine in splošno javnost o možnih prihrankih po uvedbi ekološkega managementa; promoviranje primerov dobrih praks;
- vključiti pozitivno ekološko naravnanost in uvajanje ekološkega managementa kot eno izmed komparativnih prednosti slovenskega turizma in jo tudi celovito tržno komunicirati.
- predstaviti in promovirati ekološko zakonodajo in normativne akte v smislu pozitivnih učinkov, ki jih uvajanje le-te omogoča;
- predstaviti ekološki management kot temeljno sestavino razvojne usmeritve podjetja;
- vzpodbujati ekološko odgovornost managementa, ki temelji na ekološki etiki in ekološki kulturi;
- predstavljati lastnikom in managementu hotelskih podjetij (tudi na primerih dobrih praks), da pomeni uvajanje ekološkega managementa optimizacijo stroškov in povečevanje dobička na dolgi rok;
- osvestiti lastnike in management hotelskih podjetij, da pomeni uvajanje ekološkega managementa skrb za varno in okolju prijazno delovno okolje ter skrb za zdravje in osebnostni razvoj zaposlenih;
- izpostaviti, da prispeva uvajanje ekološkega managementa v hotelska podjetja boljši image in sporoča ciljnim javnostim, da so prijazna okolju in torej tudi obiskovalcem;
- poudarjati, da pridobijo hotelska podjetja z uvajanjem ekološkega managementa nove ciljne skupine gostov, ki so sicer bolj zahtevni, ki pa cenijo prizadevanja za skrb in ohranjanje okolja in so zato pripravljene plačati za storitev višjo ceno, v kateri je zajeta tkzv. ekološka taksa;
- izobraževati in informirati uporabnike, da bodo bolj kritični, vedno bolj zahtevni, njihova pričakovanja vedno višja.
- Drugi ukrepi promoviranja trajnostnega in ekološkega managementa:
- sodelovanje z EEA vsaj na področju informiranja na področju trajnostnega razvoja;
- spodbuditi sodelovanje slovenskih turističnih podjetij v programu LIFE, finančnem instrumentu Evropske komisije;
- sodelovati pri mednarodnih natečajih za nagrade na področju varovanja okolja – letno podpreti vsaj eno slovensko destinacijo, da se udeleži natečaja "Royal Destination Award for Sustainable Tourism (do avgusta 2007 bo odprt razpis za 2007, nato od novembra dalje za leto 2008 itd.)". Več info: http://www.royalawards.org.
